Vadnice

▷ Kaj je sloboda in čemu služi

Kazalo:

Anonim

FreeDOS je brezplačni operacijski sistem za združljive računalnike, ki naj bi zagotovil popolno, združljivo z DOS okoljem za zagon starejše programske opreme in podporo vgrajenim sistemom. FreeDOS lahko zaženete s diskete ali USB bliskovnega pogona. Oblikovan je tudi tako, da dobro deluje v okviru virtualizacije ali emulacije x86.

Za razliko od MS-DOS FreeDOS sestavlja brezplačna in odprtokodna programska oprema, licencirana pod pogoji splošne javne licence GNU, zato njena osnovna distribucija ne zahteva licenčnih pravic ali licenčnin, ustvarjanje distribucij po meri pa je dovoljeno. Vendar pa drugi paketi, ki so del projekta FreeDOS, vključujejo programsko opremo, ki ni GPL, kot je 4DOS, ki se distribuira pod spremenjeno licenco MIT.

Kazalo vsebine

Kaj je FreeDOS operacijski sistem in njegove glavne značilnosti

Projekt FreeDOS se je začel 29. junija 1994, potem ko je Microsoft sporočil, da ne bo več prodajal ali podpiral MS-DOS. Jim Hall, ki je bil takrat študent, je objavil manifest, v katerem predlaga razvoj nadomestnega programa z odprto kodo. V nekaj tednih so se projektu pridružili še drugi programerji, kot sta Pat Villani in Tim Norman. Jedro, tolmač ukazne vrstice in jedrni pripomočki so bili ustvarjeni s povezovanjem kode, ki so jo napisali ali našli na voljo. Pred končno izdajo FreeDOS 1.0 je bilo veliko uradnih distribucij FreeDOS-a.

FreeDOS 1.2, ki je izšel novembra 2016, je na voljo za prenos v obliki slike s CD-ROM-a: omejen namestitveni disk, ki vsebuje samo jedro in osnovne aplikacije, in polni disk, ki vsebuje še veliko aplikacij (igre, omrežja, razvoj itd.). Naslednja tabela povzema različne različice FreeDOS-a.

Različica Stanje Ime Datum
0, 01 ALFA Noben 16. septembra 1994
0, 02 ALFA Noben December 1994
0, 03 ALFA Noben Januarja 1995
0, 04 ALFA Noben Junij 1995
0, 05 ALFA Noben 10. avgusta 1996
0, 06 ALFA Noben Novembra 1997
0, 1 BETA Orlando 25. marec 1998
0, 2 BETA Marvin 28. oktober 1998
0, 3 BETA Ventura 21. aprila 1999
0, 4 BETA Lemur 9. aprila 2000
0, 5 BETA Lara 10. avgusta 2000
0, 6 BETA Midnite 18. marec 2001
0, 7 BETA Spears 7. septembra 2001
0, 8 BETA Nikita 7. aprila 2002
0, 9 BETA Noben 28. september 2004
1.0 KONČNO Noben 3. september 2006
1.1 KONČNO Noben 2. januar 2012
1.2 KONČNO Noben 25. decembra 2016

Uporaba FreeDOS-a

Dell prednaloži FreeDOS s svojimi namizji N-serije, da zniža stroške. Podjetje je postalo ogroženo zaradi prodaje teh strojev, ki niso cenejši in težji za nakup kot identični Windows sistemi. HP je ponudil FreeDOS kot opcijo na svojih namiznih računalnikih dc5750, prenosnih računalnikih Mini 5101 in prenosnikih Probook. FreeDOS se uporablja tudi kot zagonski medij za posodobitev programske opreme BIOS na HP-jevih sistemih.

FreeDOS se uporablja tudi v več neodvisnih projektih:

  • FED-UP je univerzalni predvajalnik DivX, izboljšan DivX. FUZOMA je distribucija na osnovi FreeDOS, ki se lahko zažene z diskete in pretvori stare računalnike v izobraževalna orodja za otroke. XFDOS je distribucija na osnovi FreeDOS-a z GUI, Nano-X prenosljivostjo in FLTK.

Združljivost FreeDOS

FreeDOS potrebuje računalnik z vsaj 640kB pomnilnika. Programi, ki niso vključeni v FreeDOS, pogosto zahtevajo dodatna sistemska sredstva. FreeDOS je v glavnem združljiv z MS-DOS. Podpira izvršljive datoteke COM, standardne izvedljive datoteke DOS in 16-bitne izvršne datoteke DPMI. Možno je tudi zagnati 32-bitne izvršljive datoteke DPMI z uporabo DOS-ovih podaljševalcev. Operacijski sistem ima več izboljšav v primerjavi z MS-DOS, predvsem s podporo za novejše standarde in tehnologije, ki niso obstajale, ko je Microsoft končal podporo za MS-DOS, kot sta internacionalizacija ali napredni TSR za upravljanje porabe energije. Tudi z uporabo HX DOS Extender veliko aplikacij konzole Win32 pravilno deluje na FreeDOS, tako kot nekateri redki programi GUI, kot sta QEMM in Bochs.

FreeDOS lahko poganja Microsoft Windows različici 1.0 in 2.0. Različice sistema Windows 3.x, ki so imele podporo za procesorje i386, ne morejo v celoti delovati v izboljšanem načinu 386, razen delno v eksperimentalnem jedru FreeDOS 2037. Težave z operacijskim sistemom Windows so posledica Microsoftovih prizadevanj, da bi preprečile, da bi se njegovi izdelki prikazovali v drugih Microsoftovih aplikacijah. Windows 95, 98 in ME uporabljajo poenostavljeno različico MS-DOS. FreeDOS ni mogoče uporabiti kot nadomestilo zaradi nedokumentiranih vmesnikov med MS-DOS 7.0-8.0 in Windows 4.xx, ki jih FreeDOS ne posnema; vendar ga je mogoče namestiti in uporabljati skupaj s temi sistemi z uporabo programa za upravljanje zagonskih programov, kot sta BOOTMGR ali METAKERN, ki je vključen v program FreeDOS.

Windows NT in ReactOS

Operacijski sistemi, ki temeljijo na operacijskem sistemu Windows NT, vključno z Windows 2000, XP, Vista in 7 za namizne računalnike ter Windows Server 2003, 2008 in 2008 R2 za strežnike, MS-DOS ne uporabljajo kot osrednjo komponento sistema. Ti sistemi lahko uporabljajo datotečne sisteme FAT, ki jih uporabljajo MS-DOS in starejše različice sistema Windows; vendar običajno zaradi varnosti in drugih razlogov privzeto uporabljajo NTFS (New Technology File System). FreeDOS lahko obstaja v teh sistemih v ločeni particiji ali na isti particiji na sistemih FAT. Jedro FreeDOS lahko zaženete tako, da ga dodate v konfiguracijsko datoteko Windows Boot Loader za Windows 2000 ali XP, boot.ini ali enakovredno freeldr.ini za ReactOS.

FAT32 je v celoti podprt in je najprimernejši format zagonskega pogona. Glede na uporabljeni BIOS so podprti do štirje trdi diski LBA (Logical Block Addressing) z velikostjo do 128 GB ali 2TB. Na velikih diskih je bilo malo testiranja, nekateri BIOSi pa podpirajo LBA, vendar na diskih, večjih od 32 GB, ne uspejo; gonilnik, kot je OnTrack ali EZ-Drive, rešuje to težavo. Ni načrtovane podpore za NTFS, ext2 ali exFAT, vendar je v ta namen na voljo več zunanjih gonilnikov drugih proizvajalcev. Za dostop do ext2fs se včasih lahko LTOOLS uporablja za kopiranje podatkov na in z diskov ext2fs.

Skratka, gre za brezplačno alternativo, ki jo je mogoče namestiti na prenosnike in s tem znižati ceno med 100 do 150 evrov. Dobra možnost, da namestite Windows 10 in pridobite nizkocenovno licenco ali operacijski sistem Linux. S tem se konča naš članek o FreeDOS, ne pozabite, da lahko pustite komentar, če imate kakršne koli predloge. Kaj menite o Freedosu? Ali ga uporabljate ali ga vidite kot obliž proizvajalcev na svojih že sestavljenih prenosnikih ali osebnih računalnikih?

Vadnice

Izbira urednika

Back to top button