Brazilska vlada se je zavezala, da bo brezplačno programsko opremo nadomestila z drugo licenčno programsko opremo, ki jo ponuja Microsoft
Kadarkoli govorimo o _brezplačnem_ programju, pride na misel par, v katerem je ta vrsta računalniškega programa povezana z vladnimi subjekti vseh vrst in v velikem številu držav. Uporaba tovrstnega programa je logična in več kot priporočljiva, ko gre za javne ustanove predvsem zaradi ekonomskih prihrankov, ki jih lahko prispevajo v javno blagajno.
Državna blagajna, dežurni mestni svet, ustrezni subjekt ne bi smela nositi stroškov licenc in periodičnih posodobitev, ki jih navsezadnje posledice za davkoplačevalski žepTo je načelo, ki pa se ne upošteva vedno, in to se zdaj dogaja z vlado Brazilije.
In to je, da je vlada velike južnoameriške države načrtovala opustiti uporabo _proste_ programske opreme in namesto tega podpisati pogodbo v ekskluzivnosti z Microsoftom, pri čemer bi bili tisti iz Redmonda zadolženi za dobavo vseh potrebnih izdelkov na področju novih tehnologij.
Izrazita odločitev vlade Michela Temerja po zamenjavi Dilme Rousseff, ki se je spomnimo, je bila razveljavljena z obtožbami posilstva proračunskih zakonov. Odločitev, ki je bila razkrita pred nekaj dnevi, natančneje 11. novembra, ko je brazilska vlada izjavila, da zaradi boljšega delovanja administracije razmišlja o nakupu nekaterih Microsoftovih izdelkov.
Ta preskok iz _proste_programske_programske opreme_ v licenčno opravičujemo poleg izboljšanja delovanja državne uprave tudi zaradi prispevka k standardizaciji aplikacij, ki se uporabljajo v vseh resorjih, povezanih z Vlada.
Zdi se torej, da brazilsko vlado zanima predvsem pridobitev licenc za uporabo Office Suite in seveda Windows 10 in Windows Server Pričakuje se, da se bo pogodba o možnosti uporabe Microsoftove _programske opreme_ kmalu zaključila in da jo bo mogoče uporabljati v naslednjih 12 mesecih.
To bi zaprlo domeno brezplačne distribucije _programske opreme_ v Braziliji, proces, ki se je začel leta 2003 in očitno in glede na vladne vire je obsojen na propad zaradi pomanjkanja usposobljenih strokovnjakov in pomanjkanja ponudnikov, specializiranih za vrsto zahtevanih programov.
Via | ZDNet V Xataki | Kaj če bi odprtokodna programska oprema izginila?